Ribič Pepe

Ocena: 4

Ah, kaj bi se pretvarjali … če bi še vedno imeli mlečne zobe, bi najbrž od navdušenja nad Ribičem Pepetom dobesedno noreli. Barvita, a v svojem bistvu precej preprosta oddaja je ena redkih otroških televizijskih domislic, ki staršev ne bo pripeljala na rob živčnega zloma, kot so to počeli trapastih medmetov polni Telebajski.

Največji Pepetov čar je, da mu je tako neverjetno preprosto verjeti. Ob spremljanju njegovega žametnega glasu, doživete igre in domiselnih dogodivščin z didaktično noto človek kar hitro pozabi, da v bistvu gleda v namišljeno uniformo našemljenega igralca, ob katerem si Lucija Ćirović, skrita pod pultom, z lutko na roki uničuje glasilke. Rdeča nit oddaje je avanturistično zasledovanje zvitega, frankofonsko zvenečega lisjaka Foksnerja, ki se ribiču in Kakaduduju vselej nekako izmuzne. Med svojimi navideznimi popotovanji Pepe in njegov vreščeči ptič obdelujeta različne teme, vse od krajevnih imen, ljudskih običajev, umetnosti do svetovnih znamenitosti. V eni od zadnjih oddaj so mladi gledalci tako spoznali značilnosti srednjega veka, se naučili izdelati ptička iz volnenih cofkov, likovno izjemno nadarjen Pepe pa je pripravil veliko sliko v stilu srednjeveških tapiserij. Kar malce zmoti, je občasno pretirano ptičje vreščanje Kakaduduja, njegov na čase že skoraj malce preoster besedni zaklad, predvsem pa v oči bode dejstvo, da bi konceptualno sicer odlično zasnovani oddaji lahko namenili še nekoliko več finančnih sredstev. Da za oddajo stoji Jože Potrebuješ, ni težko ugotoviti, saj se – če se le da – v dogajanje pogosto vplete tudi kakšna uspešnica Čukov. Tako so se zadnjič Pepe in otroci, ki so prisotni v studiu, učili plesati na skladbo Hozentregarji, videli pa smo lahko tudi prav vse člane Čukov. Premišljen tržni prijem.

Kakor koli že, Ribič Pepe kljub temu dostojanstveno nadaljuje tradicijo prijaznih otroških oddaj, ki temeljijo na igralcu in ročni lutki. Staršem mladih gledalcev se tako ob gledanju oddaje spet vrnejo spomini na že zdavnaj pozabljena sobotna jutra v družbi Radovednega Tačka in oddaje Lonček kuhaj.

Avtor: Denis Živčec, v Večeru, rubrika: Vreščeče